Uvodni govorec dogodka je bil predsednik stranke FOKUS Marka Lotriča in predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič (tudi uspešen podjetnik, ki je iz garažnega družinskega podjetja ustvaril mednarodno poslovno skupino Lotrič Metrology z desetimi podjetji v osmih državah), ki je predstavil koncept strokovnih posvetov in omizij na aktualne izzive v Sloveniji, ki v teh dneh potekajo v organizaciji stranke FOKUS Marka Lotriča. Ker je digitalizacija danes, tudi zaradi razmaha umetne inteligence izjemno hitro razvijajoča se in vseprisotna, je po njegovem prepričanju ključnega pomena, da jo usmerjamo odgovorno - tako, da krepi učinkovitost in kakovost storitev, hkrati pa varuje človeka, zasebnost in zaupanje javnosti. Lotrič je pozdravil razpravo tudi na področju razmisleka o uvedbi e-volitev v Sloveniji, ki je ena izmed programskih točk stranke, ob robu omizja pa predstavil tudi druge kandidatke in kandidate skupne liste FOKUS Marka Lotriča, NSi in SLS, ki so se poleg kandidatov, ki so bili tudi govorci omizja, udeležili dogodka: Martino Žagar, kandidatko za poslanko v VE 1 - volilnem okraju Jesenice, Roka Šimenca, kandidata za poslanca v VE 1 - volilnem okraju Tržič, in Marijo Ivanovsko, kandidatko za poslanko v VE3 – volilnem okraju Ljubljana Šiška 1.
Pogovor omizja je vodil Nejc Jagodic, magistrski študent ekonomije in kandidat za poslanca skupne liste NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča v VE 1- volilnem okraju Kranj 1. Razpravo je umestil v širši mednarodni in tehnični kontekst ter kot referenčni primer navedel Estonijo, kjer je elektronsko glasovanje v uporabi že več let. Poudaril je, da ta primer odpira vprašanja tehnične izvedljivosti, varnostnih mehanizmov, organizacije volilnega procesa in vzpostavljanja zaupanja javnosti. Ob tem je opozaril, da tehnologija sama po sebi ni vrednostno nevtralna rešitev, temveč je njena ustreznost odvisna od pravnega okvira, institucionalne zrelosti in družbenega konteksta. Namen omizja je po njegovih besedah bil celovita in strokovna obravnava prednosti, omejitev in pogojev morebitne uporabe digitalnih rešitev v volilnih postopkih.
Marko Kajzer, lastnik in direktor podjetja Kampo, d. o. o., ter kandidat stranke FOKUS Marka Lotriča na skupni listi NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča v volilnem okraju Šiška 4, je na omizju opozoril, da sistemi, ki postanejo preveč zapleteni ali v katere uporabniki izgubijo zaupanje, hitro postanejo neučinkoviti in dolgoročno nevzdržni. Poudaril je pomen jasnih pravil, odgovornosti in nadzora kot osnovnega pogoja za učinkovito in trajnostno delovanje vsakega sistema. Pri digitalizaciji zagovarja postopen pristop, ki temelji na testiranju in pilotnih projektih, zlasti kadar gre za občutljive družbene procese. »Učinkovitost in varnost nista v nasprotju, temveč sta soodvisni,« je dejal Kajzer in poudaril, da mora biti tehnološka ustreznost nujen temelj za vzpostavljanje zaupanja uporabnikov.
David Tomažin, mag. prof. zgodovine in filozofije, predsednik Mlade Slovenije, podmladka NSi, ter kandidat stranke NSi na skupni listi NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča v volilnem okraju Vič Rudnik 2, je izpostavil, da se Slovenija danes sooča z resnimi sistemskimi izzivi, predvsem na področju transparentnosti ter neučinkovitosti. Kljub temu Tomažin podpira odprt in strokoven razmislek o e-volitvah in razpravo o tem vidi kot priložnost za širše vprašanje neposrednosti demokracije ter aktivne državljanske vloge. Poudaril je pomen porabe javnih sredstev za volitve kot naložbe v ljudi in demokracijo ter odprl razmislek o tem, kako lahko digitalne rešitve povečajo sodelovanje državljanov in omogočijo nove oblike posvetovalnih procesov. Ob tem je opozoril tudi na varnostne izzive, izzive prenašanja moči odločanja na neustrezno usposobljen kader in spomnil na izkušnje iz tujine, ki terjajo previden in odgovoren pristop.
Zaslužni profesor dr. Franc Grad, profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani pa je pojasnil, da elektronsko glasovanje v volilni zakonodaji ni predvideno, zato bi njegova morebitna uvedba terjala ustrezno prilagoditev zakonodaje. »Težave pri tem načinu glasovanja so predvsem možnost vdora v sistem, z vidika posameznega volivca pa zagotovitev osebnega in tajnega glasovanja. Dokler ne bo zagotovljeno, da volja volivca ne more biti potvorjena ali izničena, je škoda, do katere lahko pride zaradi uvedbe elektronskega glasovanja, mnogo večja kot njegova morebitna korist,« je opozoril prof. dr. Grad. Z vidika aktivnega državljana pa je težava pri elektronskem glasovanju po njegovih besedah tudi v tem, da je bolj ali manj izključen iz samega volilnega postopka, v katerem zdaj lahko vodi ali nadzoruje glasovanje pri volitvah«.
Kapetan in pilot na letalu Airbus 320 Alen Debeljak je izpostavil, da digitalizacije ni mogoče razumeti zgolj kot uvedbo tehnologije, temveč kot preplet strojne opreme, programske opreme in človeškega dejavnika. Prav ta po njegovi oceni predstavlja najšibkejši člen vsakega digitalnega sistema – zaradi možnosti napak, pomanjkanja znanja, neustreznega upravljanja ali zlorab. »Tudi tehnično napredne in varne rešitve lahko odpovejo, če niso podprte z ustrezno usposobljenimi in odgovornimi ljudmi,« je opozoril Debeljak in dejal, da zato razprava o elektronskem glasovanju ne more biti zgolj tehnične narave, temveč mora vključevati tudi vprašanja kulture delovanja, odgovornosti in zaupanja v akterje, ki sistem upravljajo.