Svojo vizijo dela je strnila v tri ključna vsebinska področja:
- Obdobje kohezijske politike 2021-2027
- Obdobje kohezijske politike 2028-2034
- Lokalna samouprava in regionalni razvoj
Obdobje kohezijske politike 2021-2027 - Slovenija si ne sme privoščiti izgube evropskih sredstev
Dr. Monika Kirbiš Rojs je opozorila, da ima Slovenija v okviru programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 na voljo 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev, vendar je dosedanja dinamika izvajanja projektov in črpanja sredstev bila izjemno prepočasna in zahteva bistveno večjo učinkovitost države. Posebej je opozorila na nevarnost izgube dela evropskih sredstev, če Slovenija ne bo pravočasno zagotovila ustreznih pogojev za izvajanje projektov in financiranje njihove izvedbe.
Po njenih besedah sprejeta državna proračuna za leti 2026 in 2027 ne sledita dejanski dinamiki izvajanja projektov na terenu, saj je višina sredstev, namenjenih izvajanju kohezijske politike, občutno prenizka. To povzroča upočasnjevanje ali celo ustavljanje procesov izvajanja projektov ter dodatno povečuje tveganje za nedoseganje finančnih mejnikov.
Opozorila je tudi na posebej zahtevno situacijo v letu 2027, ko bo morala Slovenija Evropski komisiji posredovati zahtevke v višini najmanj 541 milijonov evrov. Ob trenutni višini zagotovljenih sredstev v državnem proračunu bi to lahko pomenilo izgubo kar 218 milijonov evrov evropskih sredstev. Zato je poudarila, da mora država v prihodnjih letih zagotoviti zadostna sredstva za izvajanje kohezijske politike ter omogočiti nemoteno izvajanje postopkov, javnih razpisov in javnih naročil.
Velik del predstavitve je v tem prvem vsebinskem sklopu namenila tudi odpravljanju administrativnih ovir pri izvajanju evropskih projektov. »Župani in podjetniki ne potrebujejo novih obrazcev. Potrebujejo državo, ki zna pomagati,« je poudarila dr. Kirbiš Rojs in pojasnila, da so postopki pogosto preveč zapleteni, dolgotrajni in nepregledni, zato občine, podjetniki in drugi upravičenci potrebujejo učinkovitejšo podporo države.
Med ključnimi ukrepi je izpostavila spremembe zakonodaje za hitrejšo izvedbo projektov, digitalizacijo postopkov, uvedbo enotnega sistema za prijavo in spremljanje projektov ter okrepitev strokovne podpore upravičencem pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov.
Obdobje kohezijske politike 2028-2034 - Sredstva bo treba usmerjati v razvojne prioritete
Drugi del predstavitve je namenila pripravam na novo finančno obdobje Evropske unije po letu 2028.
Poudarila je, da bodo prihodnja pogajanja o evropskem proračunu potekala v povsem drugačnih okoliščinah kot doslej. Evropska unija bo več pozornosti namenjala konkurenčnosti, raziskavam in inovacijam, obrambi in varnosti, migracijam, podnebnim izzivom ter podpori Ukrajini.
Po njenem prepričanju bo zato za Slovenijo ključnega pomena pravočasna priprava na novo obdobje ter jasno določanje razvojnih prioritet. »Zelo pomembno je, da imamo strategijo, kam bomo vlagali, kaj so naše prioritete in da sredstva koncentriramo, ne pa razpršimo,« je dejala dr. Kirbiš Rojs.
Opozorila je tudi, da Slovenija že presega 90 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, kar bo v prihodnje vplivalo na dostopnost kohezijskih sredstev za infrastrukturne projekte. Zato bo po njenih besedah treba bistveno več pozornosti nameniti tudi kandidiranju na centralizirane evropske programe, kjer se bodo v prihodnje odpirale nove razvojne priložnosti za državo, regije, občine, gospodarstvo in raziskovalne institucije.
Med prednostnimi nalogami prihodnjega obdobja je navedla pripravo strateških projektov države in regij, vključevanje gospodarskih združenj v pripravo programov, okrepitev vloge občin pri načrtovanju razvojnih politik ter posebno skrb za razvoj obmejnih območij.
Lokalna samouprava in regionalni razvoj
V tretjem delu predstavitve je dr. Monika Kirbiš Rojs posebno pozornost namenila vprašanju regionalnega razvoja in decentralizacije države.
Opozorila je, da je Slovenija izrazito centralizirana država, zaradi česar se razvojne razlike med posameznimi regijami povečujejo. »Vsaka regija mora imeti možnost razvoja, ne glede na to, koliko je oddaljena od centra. Če se razvija samo center, država dolgoročno slabi,« je opozorila. Po njenih besedah centralizacijo vsakodnevno občutijo tudi prebivalci, saj se več kot 140.000 ljudi vsak dan vozi na delo v Ljubljano.
Kot enega ključnih razvojnih ukrepov je idr. Kirbiš Rojs izpostavila ustanovitev pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave. Ocenila je, da bi učinkovite, finančno močne in avtonomne pokrajine omogočile boljše upravljanje razvoja, učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev ter hitrejše odzivanje na potrebe posameznih območij. Pokrajine bi po njenem mnenju lahko prevzele naloge, za katere so občine pogosto prešibke, država pa preveč oddaljena od lokalnega okolja.
Med predlaganimi ukrepi je navedla tudi okrepitev razvojnih regij, večjo podporo manj razvitim in obmejnim območjem, prenos dela odločanja in razvojnih sredstev na regionalno raven, krepitev regionalnih središč ter izboljšanje javnega potniškega prometa.
Posebej je poudarila tudi potrebo po stabilnejšem in pravičnejšem financiranju občin, večji avtonomiji lokalnih skupnosti ter zagotavljanju ustreznih finančnih virov za izvajanje nalog, ki jih občinam nalaga država.
Dr. Monika Kirbiš Rojs je predstavitev zaključila s poudarkom, da Slovenija za uspešen razvoj potrebuje dolgoročno razvojno strategijo, učinkovito državo, močne občine in regije ter bolj usmerjeno in odgovorno uporabo evropskih in nacionalnih razvojnih sredstev.
Odbor DZ RS za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je z devetimi glasovi za in nobenim proti predstavitev kandidatke za ministrico dr. Monike Kirbiš Rojs ocenil kot ustrezno. Člani odbora so poudarili njeno strokovnost in izkušnje s področja, ki ga bo pokrivala.