Marko Lotrič, predsednik stranke FOKUS Marka Lotriča, in hkrati dolgoletni obrtnik ter podjetnik, ki je iz majhnega garažnega podjetja razvil mednarodno poslovno skupino z desetimi podjetji v osmih državah, je v uvodu večera v ospredje postavil odgovorno voditeljstvo. Na dogodku je spregovoril o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v primerjavi z evropskimi okolji, nujnosti stabilnega poslovnega okolja za gospodarstvo, aktualnih priložnostih in pogojih za preboj podjetij na tuje trge ter tudi o vlogi gospodarske diplomacije v luči nedavnih obiskov, ki se jih je letos udeležil kot predsednik Državnega sveta RS in vodja slovenske delegacije na Japonskem in Kitajskem.
Lotrič je predstavil tudi v tem tednu podpisano izjavo o skupnem sodelovanju stranke FOKUS Marka Lotriča, NSi in SLS, s strani stranke FOKUS Marka Lotriča podpisano na osnovi programa stranke. »Potencial vseh treh strank vidimo v usmerjenosti v razvojni potencial Slovenije. Poleg gospodarstva so naše skupne teme tudi kmetijstvo, lokalna samouprava in zdravstvo. Skupna zaveza je, da naredimo Slovenijo privlačno državo,« je povedal ter izpostavil, da je »naša skrb usmerjena v podjetnike in obrtnike, ki so ena najbolj razočaranih skupin v državi, ter v vse, ki pošteno delajo, s posebno skrbjo za mlade in starejše«.
Generalna sekretarka stranke FOKUS Marka Lotriča dr. Monika Kirbiš Rojs, ki je v nadaljevanju tudi vodila pogovor z gosti na okrogli mizi, je dodatno poudarila, da bo gospodarski program stranke res ključen, pomemben del programa pa bosta tudi lokalna samouprava in pokrajinska zakonodaja s ciljem ustanovitve pokrajin.
V nadaljevanju je sledilo omizje, ki ga je povezovala dr. Monika Kirbiš Rojs, in na katerem so sodelovali: Jože Simončič, župan Občine Šentjernej - z izkušnjami pri vodenju občine, ki v ospredje postavlja razvoj podjetništva, infrastrukture in lokalnih storitev ter povezovanje občine z gospodarstvom, Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine - eden najvidnejših glasov regionalnega gospodarstva, ki spremlja stanje v industriji, kadrovske izzive, investicije ter zakonodajne spremembe in deluje kot most med podjetji in odločevalci; Radko Luzar, podjetnik in ustanovitelj podjetja L-Tek - podjetja, ki je v 30 letih zraslo v pomembnega tehnološkega partnerja globalnim podjetjem na področju visokotehnoloških rešitev, medicinskih naprav in elektronike, in Anže Plevnik, mladi podjetnik in ustanovitelj podjetja BMC Solutions – predstavnik nove generacije podjetnikov, ki v lokalno okolje prinaša digitalne in agilne poslovne modele na področju IT rešitev in avtomatizacije procesov.
Razprava omizja se je osredotočila na ključna vprašanja lokalnega in regionalnega razvoja, med drugim na: trenutno stanje lokalnega gospodarstva v Šentjerneju in širši regiji, največje izzive ter najbolj obetavne priložnosti; podjetniške izkušnje iz prakse - od prvih korakov, kriz in prebojev do globalnega delovanja ter vprašanja, ali je slovenski podjetnik danes v prednosti ali slabšem položaju; vlogo lokalne skupnosti in regije pri razvoju gospodarstva: poslovne cone, infrastrukturo, prometne povezave, decentralizacijo in možnosti razvoja pokrajin; kadrovske izzive, stroške in davčno politiko - od iskanja kadrov, zadrževanja mladih v Sloveniji in privabljanja talentov, do vpliva rasti stroškov in želja podjetnikov glede davčne razbremenitve; prihodnost gospodarstva in razvojno vizijo - ključne nasvete za rast podjetij v negotovih časih ter vlogo inovacij, meroslovja, avtomatizacije in kulture podjetja.
»V Šentjerneju imamo srečo, da imamo tako dobro gospodarstvo, industrijo in kmete - in to ni zasluga občine, temveč zgodovine, tradicije in tega, da znajo ljudje delati,« je poudaril župan Občine Šentjernej Jože Simončič. Naloga občine je po njegovih besedah, da poskrbi za vodovod, komunalo in drugo infrastrukturo, s čimer se dviguje kakovost življenja - da mladi ostajajo tukaj ali se vračajo ter da se ljudje priseljujejo. »To pomeni, da imamo urejene vrtce, igrišča, vodovod, komunalo in podobno. Za ostalo je odgovorna država. Marsikdo, ki se k nam priseli, reče, da je tukaj odlično – vse imamo: glasbeno šolo, vrtec, vso infrastrukturo, blizu smo Ljubljane in Zagreba, obenem pa smo obdani z naravo,« je ponazoril Simončič in dejal, da tudi z občinskimi davki ne pretiravajo, zagotavljajo pa tudi brezplačna parkirišča. »Na državni ravni pa se postavlja resno vprašanje: kako da nam ne uspe vzpostaviti dobre in gospodarno urejene države?,« se je vprašal Simončič.
Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine je izpostavil, da je gospodarstvo regije nadpovprečno stabilno in odporno, z močno izvozno usmerjenimi podjetji, ki v letu 2024 dosegajo višjo neto dodano vrednost na zaposlenega (79.100 EUR; slovensko povprečje 63.780 EUR) ter nadpovprečno povprečno plačo, predvsem zaradi koncentracije visoko produktivne farmacevtske in avtomobilske industrije okoli Novega mesta. Občina Šentjernej je vpeta v ta industrijski ekosistem in ima več izjemno uspešnih malih in srednjih podjetij, gospodarstvo regije in občine pa po njegovih besedah poganjata močna izvozna usmerjenost in visoka stopnja inovativnosti, saj sta po številu inovacij nad slovenskim povprečjem. »Kljub nadpovprečnim plačam se regija sooča s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile, zlasti tehničnih in inženirskih profilov, kar dodatno poglabljata izseljevanje mladih in staranje prebivalstva,« je opozoril Kordiš. Posebej je izpostavil Belo krajino in manjše občine, kjer neustrezna prometna infrastruktura zavira razvoj malih in srednjih podjetij (MSP), zato ostaja ključni izziv ureditev prometne in logistične povezljivosti. »Največje vrzeli med potrebami podjetij in odzivnostjo institucij se kažejo v kroničnem pomanjkanju specifičnih tehničnih kadrov, predolgih postopkih prostorskega načrtovanja ter administrativno zapletenih razpisih za financiranje MSP in inovacij,« je še dejal.
O stanju in priložnostih v občini ter vlogi države pri konkurenčnosti podjetij je Radko Luzar dejal: »V Občini Šentjernej delujejo uspešna, izvozno usmerjena podjetja, ki so v razmeroma dobri finančni kondiciji. V naslednjih letih pa se nam približuje kriza, na katero se je treba pripraviti. Od države pričakujemo stabilno in predvidljivo zakonodajo ter poslovno okolje, ki bo bolj naklonjeno podjetništvu. Obdavčitev kapitala, prispevki za plače, delovna zakonodaja, finančne spodbude, olajšave, subvencije in ostala zakonodaja naj bodo primerljive s sosednjimi državami – to je predpogoj, da nismo v podrejenem položaju in da smo lahko konkurenčni na trgih, kamor največ izvažamo. V naši občini vidim priložnosti v povezovanju sorodnih podjetij na dveh področjih: prvo je medicinska in farmacevtska industrija, drugo pa vojaška industrija. V obeh panogah imamo uspešna podjetja, kjer bi lahko izkoristili sinergije ter v skupnih projektih in produktih nastopali na svetovnem trgu.«
»Čeprav te doma učijo, da so ljudje dobri in da moraš biti prijazen, v poslu hitro vidiš, da ni vedno tako – tudi na ljudi v ekipi moraš paziti, saj nekateri odidejo takoj, ko se pojavijo težave, drugi pa vztrajajo in jih »pregrizejo« skupaj s teboj. Največji izziv, če gledam z vidika mladega podjetja, sta birokracija in izguba dela kot vrednote: mladim se prikazuje, da je cilj delati čim manj in čim hitreje obogateti,« je uvodoma svoje razmišljanje začel Anže Plevnik, mladi podjetnik in ustanovitelj podjetja BMC Solutions.« Kot enega največjih izzivov za državo vidi pomanjkljivo finančno pismenost pri ljudeh – da bi npr. zaposleni znali prebrati svojo plačilno listo in bi se zavedali, da jim ne jemlje vsega delodajalec, ampak predvsem država. Plevnik je še ocenil, da je gospodarstvo razmeroma v dobri formi, da so podjetja pripravljena, optimizirana, moderna in sposobna opravljati precej več posla, kot ga izvajajo danes. »Vendar delati samo v Sloveniji ni dovolj, na evropskem trgu pa smo vedno manj konkurenčni,« je še opozoril Plevnik.